A tota dzivčina

1.

A tota dzivčina ľem sama jedina,

jako z ruži kvet,

[:stoji pod oblačkom, plače za vojačkom,

zmarňil še jej švet.:]

2.

A co tak plačeš, a co narikaš,

dzivčino moja?

[:A jak ňemam plakac, jak ňemam narikac,

ked ja ňe tvoja?:]

3.

Až tedi budzeš, až tedi budzeš,

dzivčino, moja,

[:ked tota kukovka na viľiju večar

tri raz zakukala.:]

4.

Ňerob ti me blaznom, ňerob ti me blaznom,

dzivčino moja,

[:bo tota kukovka na viľiju večar

ňigda ňekuka.:]